Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba, s katero se ena oseba zaveže, da bo drugo preživljala do njene smrti, v zameno pa pridobi dogovorjeno premoženje po smrti preživljanca. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa, njena vsebina pa mora jasno določati obveznosti preživljalca in premoženje, ki je predmet pogodbe.
Takšna pogodba je posebej pomembna za ljudi, ki želijo sebi zagotoviti dolgoročno oskrbo, hkrati pa že za življenja določiti, kdo bo po njihovi smrti pridobil določeno premoženje.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju in kako deluje?
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju sodelujeta dve strani:
- Preživljanec: oseba, ki ji je zagotovljeno dogovorjeno preživljanje oziroma oskrba.
- Preživljalec: oseba, ki prevzame obveznost preživljanja in v zameno po smrti preživljanca pridobi premoženje, določeno v pogodbi.
V praksi gre pogosto za dogovor, pri katerem starejša oseba potrebuje pomoč pri vsakodnevnem življenju, druga oseba pa se zaveže, da ji bo to pomoč zagotavljala do smrti.
Primer pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Predstavljajmo si starejšo osebo, ki živi v svoji hiši in potrebuje pomoč pri nakupih, pripravi hrane, obiskih zdravnika ter vzdrževanju doma.
Z drugo osebo sklene pogodbo, po kateri ji bo ta zagotavljala dogovorjeno oskrbo do smrti. V zameno bo po smrti preživljanca pridobila lastninsko pravico na hiši.
Pomembno je, da preživljalec svojih obveznosti ne začne izpolnjevati šele po smrti preživljanca. Preživljanje mora zagotavljati v skladu s pogodbo že v času njegovega življenja, čeprav premoženje pridobi šele po njegovi smrti.
Pogodba zato ni zgolj obljuba prihodnjega prenosa nepremičnine. Gre za pravno zavezujoče razmerje, pri katerem so pravice in obveznosti obeh strani medsebojno povezane.
Prav zaradi tega je pomembno, da pogodba čim natančneje določa, kakšno pomoč mora preživljalec zagotavljati, kako dolgo trajajo njegove obveznosti in katero premoženje bo prejel v zameno.
Katere obveznosti prevzame preživljalec?
Preživljalec mora preživljancu zagotavljati tisto obliko preživljanja, pomoči in oskrbe, ki je določena v pogodbi. Obveznosti niso pri vseh pogodbah enake, saj so odvisne od potreb preživljanca, njegovega zdravstvenega stanja, življenjskih okoliščin in dogovora med strankama.
Pogodba lahko na primer vključuje:
- Prehrano in gospodinjsko pomoč: zagotavljanje obrokov, nakupovanje, čiščenje in druga vsakodnevna opravila.
- Pomoč pri osebni oskrbi: pomoč pri dejavnostih, ki jih preživljanec zaradi starosti ali zdravstvenih težav težje opravlja sam.
- Organizacijo zdravstvene oskrbe: pomoč pri naročanju na preglede, prevozih in urejanju potrebne zdravstvene pomoči.
- Plačevanje dogovorjenih stroškov: kritje določenih življenjskih stroškov, stroškov bivanja ali drugih izdatkov.
- Vzdrževanje nepremičnine: skrb za dogovorjena vzdrževalna dela in zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer.
- Druge oblike pomoči: redne obiske, spremstvo ali druge konkretno dogovorjene obveznosti.
Zakaj splošna obljuba o skrbi ni dovolj?
Če pogodba določa samo, da bo preživljalec »skrbel za preživljanca«, lahko pozneje nastane spor o tem, kaj takšna obveznost dejansko pomeni.
Preživljanec lahko pričakuje vsakodnevno pomoč, preživljalec pa meni, da zadostujejo občasni obiski in nakupi.
Zato je smiselno čim jasneje določiti vrsto pomoči, pogostost njenega zagotavljanja in odgovornost za posamezne stroške.
Posebej pomembno je predvideti tudi možnost, da se potrebe preživljanca sčasoma povečajo. Oseba, ki je ob podpisu pogodbe še samostojna, lahko čez nekaj let potrebuje precej obsežnejšo pomoč.
Kaj če preživljanec pozneje potrebuje domsko oskrbo?
To vprašanje je priporočljivo urediti že ob sklenitvi pogodbe.
Določiti je mogoče, kako se bodo obveznosti preživljalca izvajale, če preživljanec ne bo več mogel živeti doma, kdo bo organiziral ustrezno oskrbo in kako se bodo krili dogovorjeni stroški.
Namestitev v dom sama po sebi še ne pomeni, da obveznosti preživljalca prenehajo. Njihov nadaljnji obseg je treba presojati glede na pogodbo in okoliščine konkretnega primera.
Natančno določene obveznosti tako varujejo obe strani: preživljanec ve, kakšno pomoč lahko zahteva, preživljalec pa razume, kaj mora zagotavljati v zameno za dogovorjeno premoženje.
Kdaj preživljalec postane lastnik nepremičnine?
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je pridobitev dogovorjenega premoženja odložena do smrti preživljanca. Preživljalec torej zgolj s podpisom pogodbe še ne postane lastnik hiše, stanovanja ali druge nepremičnine, ki je predmet pogodbe.
Preživljanec ostane lastnik nepremičnine za časa svojega življenja, preživljalec pa mora medtem izpolnjevati dogovorjene obveznosti.
Kako se po smrti preživljanca uredi lastništvo?
Po smrti preživljanca je treba na podlagi ustreznih listin urediti tudi vpis lastninske pravice preživljalca v zemljiško knjigo.
Pri tem je pomembno, da pogodba vsebuje ustrezna določila za izvedbo prenosa in da je nepremičnina pravilno opredeljena.
Če so izpolnjeni pogoji za prenos, premoženje, ki je predmet veljavne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, praviloma ne preide na dediče kot del zapuščine.
Ali lahko preživljanec nepremičnino medtem proda?
Ker preživljanec do smrti ostane lastnik, je treba posebej poskrbeti za pravno varstvo preživljalca.
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za ustrezno omejitev razpolaganja z nepremičnino. Pri tem je pomembno, ali je dogovorjena pravica oziroma omejitev tudi ustrezno vpisana v zemljiško knjigo.
Sama sklenitev pogodbe še ne pomeni, da je preživljalec že zemljiškoknjižni lastnik ali da so njegovi interesi v vseh okoliščinah avtomatično zavarovani.
Zato je treba pred podpisom preveriti ne samo, kdaj bo prišlo do prenosa lastništva, temveč tudi, kako bodo pravice obeh pogodbenih strank varovane v času trajanja pogodbe.
Ali pogodba o dosmrtnem preživljanju vpliva na dedovanje in nujni delež?
Premoženje, ki je predmet veljavne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, praviloma ne spada v zapuščino preživljanca. Ker gre za odplačno pogodbo, pri kateri preživljalec v zameno za premoženje prevzame obveznost dosmrtnega preživljanja, se takšen prenos praviloma ne obravnava kot darilo.
To pomeni, da dediči po smrti preživljanca praviloma ne morejo zahtevati, naj se nepremičnina, prenesena na podlagi takšne pogodbe, razdeli mednje kot običajno zapuščinsko premoženje.
Vendar to ne pomeni, da je vsaka pogodba, poimenovana kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, avtomatično izvzeta iz morebitnih zahtevkov dedičev.
Ali lahko nujni dediči zahtevajo delež nepremičnine?
Če gre za dejansko odplačno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nujni dediči praviloma ne morejo zahtevati nujnega deleža iz premoženja, ki je bilo veljavno preneseno na tej podlagi.
Drugače pa je lahko, če se izkaže, da pogodba v resnici prikriva darilo oziroma da je bil del prenosa neodplačen.
Pri takšni presoji so lahko pomembne okoliščine ob sklenitvi pogodbe, dejanski namen pogodbenih strank in dogovorjene obveznosti preživljalca.
Samo dejstvo, da je preživljanec umrl kmalu po sklenitvi pogodbe, še ne pomeni, da je bila pogodba darilna. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju namreč že ob podpisu ni mogoče zanesljivo vedeti, kako dolgo bo treba preživljanje zagotavljati in kakšen bo njegov dejanski obseg.
Kaj če dediči menijo, da je bila pogodba sklenjena samo zato, da ne bi dedovali?
Nestrinjanje dedičev s sklenjeno pogodbo samo po sebi ni dovolj za njeno razveljavitev.
Če menijo, da pogodba ne odraža resničnega dogovora, morajo svoje trditve utemeljiti z ustreznimi dejstvi in dokazi. Pri tem se lahko odpre vprašanje navideznosti pogodbe, njene dejanske odplačnosti ali drugih razlogov, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla.
Zato je pomembno, da so obveznosti preživljalca jasno zapisane in da se v času trajanja pogodbe tudi dejansko izpolnjujejo. To zmanjšuje tveganje poznejših sporov o tem, kaj sta pogodbeni stranki v resnici želeli doseči.
Kdaj je mogoče pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezati ali izpodbijati?
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je mogoče razvezati sporazumno ali iz zakonsko določenih razlogov, med drugim zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V določenih primerih je mogoče izpodbijati tudi njeno veljavnost, vendar gre za drugačno pravno vprašanje.
Kdaj lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe?
Če preživljalec ne zagotavlja dogovorjene oskrbe, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti.
Primer je položaj, ko se preživljalec zaveže k redni pomoči pri vsakodnevnih opravilih in zagotavljanju potrebne oskrbe, nato pa teh obveznosti ne izpolnjuje.
Pri presoji je pomembno, kaj je bilo dejansko dogovorjeno, katere obveznosti niso bile izpolnjene in kako pomembne so bile kršitve.
Zakon omogoča razvezo tudi v primeru, ko pogodbeni stranki živita skupaj, njuno razmerje pa postane tako nevzdržno, da skupnega življenja ni več mogoče nadaljevati.
Ob bistveno spremenjenih okoliščinah lahko pride v poštev tudi sodna sprememba ali razveza pogodbe pod zakonskimi pogoji.
Ali lahko razvezo zahteva tudi preživljalec?
Da. Pravica zahtevati razvezo zaradi neizpolnjevanja obveznosti ni omejena samo na preživljanca.
Tudi preživljalec se lahko znajde v položaju, ko druga pogodbena stranka ne izpolnjuje svojih dogovorjenih obveznosti ali nastanejo okoliščine, zaradi katerih so izpolnjeni zakonski pogoji za spremembo oziroma razvezo pogodbe.
To pa ne pomeni, da lahko preživljalec pogodbo enostransko opusti zgolj zato, ker je oskrba postala zahtevnejša, kot je pričakoval.
Kdaj je mogoče izpodbijati veljavnost pogodbe?
Drugače je, kadar je sporno, ali je bila pogodba sploh veljavno sklenjena.
Razlog za pravno presojo so lahko na primer:
- pomanjkanje predpisane oblike notarskega zapisa,
- pravno pomembne napake volje, prevara ali nedopustna grožnja,
- vprašanje sposobnosti pogodbene stranke za veljavno sklenitev pogodbe,
- navidezna pogodba, s katero sta stranki dejansko želeli prikriti drug pravni posel.
Pri tem je treba razlikovati med ničnimi in izpodbojnimi pogodbami, saj se razlikujejo tudi pogoji in roki za uveljavljanje pravnega varstva.
Če se pojavijo težave pri izvajanju pogodbe ali dvom o njeni veljavnosti, je zato pomembno čim prej preveriti pogodbeno dokumentacijo, dejansko izpolnjevanje obveznosti in pravne možnosti za konkretni primer.
Kako se sklene pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pred podpisom je treba jasno določiti, kakšno preživljanje se zagotavlja, katero premoženje bo preživljalec pridobil po smrti preživljanca in kako bodo varovane pravice obeh pogodbenih strank.
Postopek priprave in sklenitve pogodbe običajno vključuje:
- Dogovor o obveznostih preživljalca: določitev vrste oskrbe, njenega obsega, odgovornosti za stroške in ravnanja ob morebitnem povečanju potreb preživljanca.
- Preverjanje premoženja: pregled lastništva nepremičnin, zemljiškoknjižnega stanja in morebitnih obremenitev.
- Pripravo pogodbenih določil: jasno opredelitev pravic in obveznosti obeh strani, vključno z morebitnimi načini zavarovanja dogovora.
- Pravni pregled pogodbe: preverjanje, ali dogovorjena vsebina ustreza dejanskim namenom strank in ustrezno varuje njihove interese.
- Sklenitev pri notarju: podpis pogodbe v predpisani obliki notarskega zapisa in ureditev potrebnih nadaljnjih pravnih korakov.
Kakšna je pri pripravi pogodbe vloga odvetnika?
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni pomembno samo, da je sklenjena v pravilni obliki. Ključno je tudi, ali so dogovorjene obveznosti dovolj jasne, izvedljive in prilagojene dejanskim potrebam preživljanca.
Odvetnik lahko pred sklenitvijo pogodbe preveri predlagane določbe, opozori na pravna tveganja in pomaga oblikovati rešitve za okoliščine, ki se lahko pojavijo šele čez več let.
Pri Odvetnici Šibila lahko pridobite pravno pomoč pri pripravi ali pregledu pogodbe o dosmrtnem preživljanju, presoji obveznosti preživljalca in zaščiti pravic pogodbenih strank.
Takšen posvet je posebej smiseln, kadar je predmet pogodbe vrednejša nepremičnina, so potrebe preživljanca zahtevnejše ali obstaja tveganje poznejših nesoglasij.
Dobro pripravljena pogodba mora biti razumljiva ob podpisu in dovolj jasna tudi takrat, ko se življenjske okoliščine pogodbenih strank spremenijo.
Kaj preveriti pred podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Pred podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju morata obe strani razumeti, kaj se zavezujeta izpolnjevati in kakšne posledice bo imel dogovor za njun prihodnji položaj.
Posebej pomembno je preveriti:
- Ali so obveznosti preživljalca določene dovolj natančno, da ne dopuščajo različnih razlag?
- Ali je jasno, kdo krije življenjske stroške, zdravstveno oskrbo in morebitno bivanje v domu starejših?
- Ali je premoženje, ki ga bo preživljalec pridobil, pravilno opredeljeno in pravno preverjeno?
- Ali so predvidene možnosti za primer, ko se zdravstveno stanje ali potrebe preživljanca bistveno spremenijo?
- Ali obe strani razumeta pogoje, pod katerimi lahko pride do spremembe ali razveze pogodbe?
Če so odgovori na ta vprašanja nejasni, je smiselno pogodbo dodatno pravno pregledati, preden jo stranki podpišeta pri notarju.
Pred podpisom se posvetujte z Odvetnico Šibila
Pogodba o dosmrtnem preživljanju ustvarja obveznosti, ki lahko trajajo več let, v zameno zanje pa je pogosto dogovorjen prenos vrednejšega premoženja.
Zato je pomembno, da njena vsebina ne temelji zgolj na medsebojnem zaupanju, temveč tudi na jasno določenih pravicah in obveznostih.
Pri Odvetnici Šibila lahko pridobite pravno pomoč pri pripravi ali pregledu pogodbe, preverjanju njenih posledic in oblikovanju določil, ki ustrezajo vašemu konkretnemu položaju.
Dogovorite se za prvi pravni posvet z Odvetnico Šibila in preverite pogoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, preden prevzamete dolgoročne obveznosti ali se dogovorite za prenos premoženja.
